G. Prashant je sin BKS Iyengarja in avtoriteta RIMY Inštituta v Punah. Na svojih vadbah ima svojstven način poučevanja. Od praktikantov želi, da spoznajo svoje telo kot laboratorij in ga raziskujejo plast za plastjo. Praktikante poziva, da presežejo svojo vadbo kot mehansko nizanje položaja za položajem, in raje spoznavajo njegovo vsebino. Kot pravi, se šele tam prava joga začne. Ko nisi več tisti, ki dela jogo, ampak joga dela za tebe, na tebi, s tabo.
K razumevanju jogijske vsebine prinaša nove koncepte, s katerimi ustvarja popolnoma nove in unikatne poglede na jogijsko prakso. Prav tako razvija svojo lastno terminologijo, ki je ne bomo našli v angleškem slovarju. Njegova dve urna vadba predstavlja velik izziv, saj “zahteva” popolno stabilnost, predanost in mirnost. Po držanju enega položaja od 3-10 minut ali več, te pripelje do momenta, ko se znotraj njega prepustiš, predaš in samo si. Takrat položaj preneha “zahtevati” in začne delati za tebe, na tebi, s tabo, zgodi se notranja transformacija in joga se začne. Njegovo poučevanje je edinstveno, z besedami težko (in verjetno tudi zavajajoče ) opisano. Saj vsak gleda nanjo s svojimi “očmi” oziroma s skupkom svojih senzornih in internih organov, ki kot filtri z lastnimi karakterji in vtisi rišejo našo realnost. Zato je edino izkušnja tista, ki je prava. In vse besede zapisane o tem, le izguba časa.
Zato se bom vrnila k glavnemu namenu te objave, ki je nastal na praznovanju njegovega 70. rojstnega dne. Tam je njegova vnukinja Abijata vodila z njim intervju, z namenom, da spoznamo g.Prasantovo življenjsko pot in ga spoznamo od bližje. Na odru so se pridružile še njegove sestre, ki so pripovedovale smešne zgodbe iz njegovega otroštva. Zavrteli so tudi video posnetek njegove vadbe, ki je nastal pred njegovim 30. rojstnim dnevom. Na njem v vrhunski kondiciji demonstrira zaklone in položaje balansiranja na rokah, kjer iz njega sijeta popolna lahkotnost in plemenitost asan. Kako mu je to uspelo?
Kot pravi, v svojih zgodnjih letih ni vedel kaj bi naredil iz svojega življenja. Ni se želel učiti joge, ker so se sošolci v šoli norčevali iz njegovega očeta kot “street performer”-ja, zato sam ni želel iti po tej poti. Izpostavil je tudi relacijo oče-sin, ki je po naravni poti konfliktna, zato je kot mladostnik zavračal vse kar je delal njegov oče. V šolo ni rad hodil, čeprav je že takrat izkazoval svoj inteligenten um. Presedel je mnogo ur pri prebiranju knjig, kjer je tudi razvil svojstven način branja. Po eno uro je bral samo na eno oko, medtem ko je drugo prekril z roko in nato zamenjal, saj je ugotovil, da so njegove oči od branja utrujene, zato jih je izmenično uporabljal.
Kot mladostnik je začel igrati violino, kjer se je izuril v indijski klasični glasbi in postal mojster violine. Ker pa je bila njegova drža zelo slaba, je začel sam vaditi jogo. Zapiral se je v sobo, da nihče ni vedel kaj dela. Vadil je po več ur in nato spal. Nihče ga v tem času ni smel motiti in nihče ni vedel kaj točno počne. Nekoč je po pomoti pustil vrata rahlo priprta, tako ga je eden od učencev BKS Iyengarja videl in povedal njegovemu očetu, da ga je videl v zelo naprednem položaju. Oče, tega ni verjel, zato ga je poklical in zahteval, da ga pokaže. Od takrat naprej se je priključil redni vadbi in vadil s svojim očetom in njegovimi učenci. Tudi tukaj je izkazal svojo mojstrstvo, saj je brezhibno izvajal vse položaje iz “Light on yoga”. Glavna razlika med njim in očetom pa je bil aspekt glasbe, ki ga je g.Prashant prenesel v svojo vadbo. Kot je igral violino samo zase in ne za občinstvo, tako je tudi vadil samo zase. Kot je opisal: ” Violin was just an extention of my body and soul. Practise of asana and pranayama speaks about practice of violin.”
Minilo je 40 let od njegove nesreče z avtom, kjer je njegova desna roka postala nefunkcionalna. Kot prav sam, je izgubil violino in asane. Ni pa izgubil joge. S tem se pokaže njegova popolna predanost tej metodi in neizmerna plemenitost duha. Napisal je (in še vedno piše) mnogo knjig ter vedno znova preseneča z neobičajnim odstiranjem pogleda na jogo ter jo vrača nazaj v njene korenine.
“Yoga is like Rolls-Royce in life; you have bolsters, air pillov, bar, air-con, navigation, etc., so you can drive more joyfully threw life. “