Naša pot nas je vodila po skrivnostnih stezicah, ki le redko začutijo človeški korak. Prečkali smo italijansko mejo in nadaljevali po poti sv. Jakoba, mimo zgodovinskih vasic, kot je Repen, in cerkvice sv. Lenarta, ki ponuja osupljiv razgled na okolico.
Po nekaj kilometrih hoje smo prispeli v Tomaj, kjer smo se okrepčali z okusnim kraškim kosilom. Drugi del poti nas je vodil po Kosovelovi poti, mimo krajev, kjer je veliki pesnik Krasa, Srečko Kosovel, iskal navdih. Slikoviti vinogradi, tihi kraški gozdovi in pokrajina so ta del poti napolnili z mirom in navdihom.
Celotna pot je potekala po mehkih in udobnih stezah, novembrsko vreme s svežimi temperaturami in jesenskimi barvami pa je ustvarilo čudovito doživetje. Skupaj smo prehodili 23 km in 566 višinskih metrov.
“Kako lepo bi bilo romati vse življenje
skozi zeleni gozd in se ne ustaviti.
Biti kot gozdna ptica, ki ne pozna poljan…“
Srečko Kosovel
